Najstarejše zbirke in prve knjižnice
Korenine knjižničarstva na Jesenicah so tesno povezane z razvojem železarstva in prebujanjem narodne zavesti. Pisni viri že v 14. stoletju omenjajo knjižne zbirke v lasti rudarskih družin. Pomemben mejnik predstavlja leto 1885, ko je bilo na Jesenicah ustanovljeno Bralno in pevsko društvo s sedežem v Kosovi graščini.
Zgodovinski prelom se je zgodil 11. septembra 1904, ko je bila odprta potujoča knjižnica Akademskega počitniškega društva Prosveta – prva javna ljudska knjižnica na Gorenjskem.
Med obema svetovnima vojnama
Po letu 1919 je kulturno življenje prevzelo društvo Svoboda, kmalu za njim pa je delovanje začela knjižnica v Delavskem domu pri Jelenu. Svoje prostore in redna predavanja je razvilo tudi društvo Sokol, ki je knjižnico odprlo v Sokolskem domu. Pomemben prispevek k izobraževanju delavcev je v tem času prinesla Leposlovna knjižnica KID v stavbi Kašča.
Povojni razcvet in ustanovitev Ljudske knjižnice
Takoj po osvoboditvi, februarja 1946, je bila ustanovljena Centralna sindikalna knjižnica na Jesenicah, ki je gostovala v Titovem domu.
Ključni trenutek za institucionalni razvoj se je zgodil 1. decembra 1954, ko je bila z odlokom Občinskega ljudskega odbora Jesenice uradno ustanovljena Ljudska knjižnica Jesenice pod vodstvom Marka Hudnika. Knjižnica se je leta 1962 preimenovala v Občinsko knjižnico Jesenice. Leta 1985 so se prostori osrednje knjižnice preselili v prenovljeno stavbo gledališča, leta 1989 pa je knjižnica dobila sodoben samostojen oddelek za otroke.
Sodobna doba in digitalizacija
Z osamosvojitvijo Slovenije je knjižnica stopila na pot hitre računalniške prenove. Leta 1995 je bil uveden računalniški program Molj, že dve leti kasneje, leta 1997, pa se je knjižnica vključila v sistem COBISS, kar je popolnoma spremenilo način izposoje in iskanja gradiva. V tem obdobju so se intenzivno odpirali in prenavljali dislocirani oddelki (Hrušica, Žirovnica, Kranjska Gora). Močno se je razvil domoznanski oddelek s projektoma jLib in Kamra.
Sodobno informacijsko in kulturno središče
Obdobje po letu 2012 se je začelo pod vodstvom nove direktorice Veronike Osredkar, vodenje zavoda pa je kasneje prevzela direktorica Nataša Kokošinek, ki knjižnico uspešno vodi še danes.
Z dolgoročnim ciljem zagotavljanja kakovostnih storitev in dostopnosti gradiva se je knjižnica v zadnjih letih posvetila investicijskemu vzdrževanju prostorov, prenovi oddelkov ter reševanju prostorske stiske krajevnih knjižnic.
- Prilagajanje in razvoj: Knjižnica se je uspešno spopadla z izzivi epidemije ter okrepila ponudbo e-virov, e-knjig in spletnih storitev.
- Kulturno stičišče: Z vrsto prireditev za otroke in odrasle, razstavami ter bralnimi klubi je knjižnica postala osrednji prostor za druženje in izobraževanje občanov.
- Rast zbirke: Celotna knjižnična zbirka je z več kot 150.000 enot zrasla na skoraj 190.000 enot gradiva.
Danes Občinska knjižnica Jesenice ostaja sodobno, dinamično ter odprto informacijsko in kulturno središče za vse generacije.